Situacijo si preučila do obisti.
Delala si na sebi,
kot je dandanes v modi.
Prebrala si vrsto knjig.
Postavila si diagnozo.
Doktorirala.
Glava je vse premislila.
Glava je vse premislila,
a ni prinesla olajšanja.
Srce ni nič mirnejše.
Vdih ni nič globlji.
Korak ni nič lažji.
Obraz brez nasmeha.
Sen ni nič trdnejši.
Strah v kosteh.
Vse te knjige, vse te analize
ti dajo navidezen občutek nadzora,
a ne prinesejo miru.
Ni bližnjice.
Ne moreš obiti telesa.
Glava ne bo prinesla odrešitve.
Ni bližnjice.
Zagrabi mojo dlan,
nisi sama,
in dovoli bolečini,
da ti steče skozi srce,
da ti steče skozi telo.
In mi priznaj: tako strah me je.